V prejšnjih urah ste spoznali, da je meščanstvo vedno bolj zahtevalo spoštovanje osebne svobode, svobodo govora, se pravi uresničevanje razsvetljenskih idej. Odpor do starega – fevdalnega, sveta se je vedno bolj krepil. Prihajalo je do več vstaj in poskusov revolucij. Sveta aliansa je upore zatrla, vendar ideje svobode niso zamrle. Leta 1848 je izbruhnila nova revolucija, ki je zajela velik del Evrope. Oblast je prevzelo meščanstvo. Razreševalo se je tudi narodno vprašanje, zato to imenujemo pomlad narodov. V uporu proti starim silam so se združili meščani, delavci in kmetje.. Kralji v teh revolucionarnih državah so zbrali vojsko in obračunali z uporniki.
Vendar so se pri vseh tistih narodih, ki niso imeli svoje države, težnje po po enotni državi vedno bolj krepile. Narodno gibanje ali nacionalizem je zagovarjalo združitev prebivalcev v skupno državo, s skupno zgodovino, jezikom in navadami. Nastanek novih držav je močno spremenil politično podobo Evrope.
Prišlo je do združitve Italije, nastanka Nemčije in preureditve Avstrije v Avstro-Ogrsko.
Navodila : napiši naslov Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju ( učbenik stran 95-97).
Najprej si poglej film na youtubu: 19. stoletje – 4. del – Nastanek Italije in Nemčije, Avstro ogrske.
V zvezek odgovori na vprašanja pod Ponovi na strani 97. Reši naloge v Delovnem zvezku na strani 65, 66. Odgovore v Delovnem zvezku lahko preveriš na Rokus – Gradiva- 8. razred- Rešitve.